V času, ko profesionalni športniki pogosto polnijo naslovnice zaradi svojih dosežkov, je slovenski kolesarski as Tadej Pogačar znova dokazal, da ima srce veliko kot njegove zmage. Tokrat pa razlog za občudovanje ni povezan s Tour de Franceom ali svetovnimi rekordi, temveč z nečim veliko globljim – s človečnostjo in sočutjem.
Zgodba, ki se je v zadnjih dneh razširila po svetu, se je začela, ko je 89-letna Norma Cook, Tadejeva soseda in ena njegovih največjih oboževalk, doživela hudo zdravstveno krizo. Zaradi levkemije se je njeno zdravje močno poslabšalo, zdravniki pa so ji sporočili, da ne more več zapustiti bolnišnice brez 24-urne oskrbe. Ker Norma ni imela bližnjih sorodnikov, se je znašla v izjemno težkem položaju – sama, prestrašena in brez pomoči.
A Norma ni izgubila upanja. Z drhtečo roko je napisala pismo svojemu slavnemu sosedu, v katerem ga je prosila, da jo obišče – in če bi bilo mogoče – razmislil o tem, da bi se preselil k njej, saj je želela zadnje mesece svojega življenja preživeti ob človeku, ki ga je občudovala. Pismo je bilo polno topline, iskrenosti in bolečine, zaključila pa ga je z besedami:
“Tadej, nisi le junak na cesti, ampak tudi v srcu. Če me obiščeš, bo to moj največji krog zmage.”
Ko je Pogačar prejel pismo, je bil ganjen do solz. Namesto da bi poslal formalni odgovor, je storil nekaj, kar je presenetilo vse – osebno je obiskal Normo v bolnišnici. Po besedah prič je prispel brez medijske pozornosti, z nasmehom in šopkom belih vrtnic, ki so bile Normine najljubše. Ko ga je Norma zagledala, je zajokala od sreče in mu komaj verjela, da je res prišel.
A tam se zgodba ni končala. Tadej se ni zadovoljil le z obiskom – odločil se je, da bo Normi pomagal tudi po bolnišnici. Organiziral je ekipo negovalcev, ki so poskrbeli, da se je lahko vrnila domov, kjer je preživela svoje dni v miru. Še več – Pogačar je redno prihajal na obisk, ji bral knjige, prinašal sveže cvetje in ji celo pokazal nekaj svojih pokalov. “Rekla je, da želi videti, kako izgleda pravo zlato – zato sem ji prinesel medaljo s Toura,” je Tadej povedal v enem izmed intervjujev.
Norma Cook je o njem govorila z največjim spoštovanjem:
“Tadej ni samo kolesar, on je angel. Zaradi njega sem se počutila živo, kljub bolezni.”
Zgodba o njunem prijateljstvu je hitro zaokrožila po spletu, navdihnila milijone ljudi in pokazala, da velikost človeka ne meriš po trofejah, temveč po srcu. Tadej Pogačar je s svojim dejanjem dokazal, da empatija in človečnost še vedno obstajata – tudi v svetu, kjer se vse vrti okoli hitrosti, rezultatov in slavja.
Ko so novinarji Pogačarja vprašali, zakaj se je odločil pomagati, je skromno odgovoril:
“Nisem naredil nič posebnega. Pomagal sem človeku, ki je to potreboval. Če bi vsak od nas naredil nekaj majhnega, bi bil svet veliko lepši.”